Nad furlansko nižino in tik pred vrati Julijskih Alp se, rezpeta med dve državi, od Soče do Tilmenta, razteza Beneška Slovenija. Italijanski del Benečije je postavljen v gorski kot, kot na vzhodu Italije, v pokrajino Furlanijo Julijsko krajino. Le slabih 30 km stran od Vidma in antičnega Čedada predstavlja njuno zaledje. Na slovenski strani k beneški Sloveniji štejemo Breginjski kot. Od Kobarida proti državni meji razpotegnjeno dolino, ki predstavlja skrajni zahodni del Slovenije. Beneška Slovenija leži na stiku dinarskega gorstva in Alp. Hribovit in gorat svet je prepreden z rečnimi dolinami, ki so svoje globoka brazde vrezale v mehko flišnato hribovje. Proti jugu usmerjene doline so odprti topli furlanski nižini in vlažnim morskim vetrovom. A Mediteran tukaj hitro prehaja v predalpski svet, dlje proti severu pa se zaključi v že alpskem svetu Stola (1673 m) in Musca(Muzec)(1612 m). Visoko v njunih apnenčastih pogorjih se rodita reki Nadiža in Ter, kraljici nebeških dolin. Terske in nadiške doline predstavljajo jedro beneške Slovenije.
Breginjski kot je zlagoma vzpenjajoča se dolina, ki se od Starega sela vije med razpotegnjenim Stolom na severu in plečato gmoto Matajurja in Mije na jugu. Dolina se pri Breginju zaključi s terasastim amfiteatrom nekdanjega ledenika.
Od Kobarida do Breginja je nad strugo Nadiže, na sončnem terasastem vznožju Stola nanizano 13 vasi. 
Nekoliko odmaknjeni, v najzahodnejšem okljuku zahodne državne meje z Italijo, pa ležita še vaška bisera Logje in Robidišče, kamniti priči nemirnih beneških tal. V majhnih vasicah, razmetanih po prisojnih pobočjih beneškega hribovja, se je v kamnitih hišah izklesalo sožitje med naravo in človekom. Mistična lepota beneške pokrajine skriva v sebi burno zgodovino, še vedno živo v legendah in beneških ljudeh.
Kako do nas…
Panorama Breginjskega kota
Sponsors:
Breginjski kot 
