Reka Nadiža
–>Trenutna temperatura vode<–
Turkizno modra Nadiža izvira v Breginjskem kotu, pod dolgim grebenom Stola. Njen hudourniški značaj ustvarja številna prodišča, tolmune in korita. Poleti privablja številne kopalce. Ena najbolj čistih in najtoplejših alpskih rek po ustnem izročilu celi rane in ima zdravilen učinek.
Nadiža izvira kot Črni potok v Breginjskem kotu in se po 60 km združi z Terom. Od sotočja Belega in Črnega potoka do izliva Legrade teče proti jugu in je mejna reka med Italijo in Slovenijo. Pri Logjeh se obrne proti severovzhodu, blizu Kreda pa ponovno spremeni smer in se zareže v sotesko med Mijo in Matajurjem ter pri mejnem prehodu Robič prestopi v Beneško Slovenijo. V vrhnjem toku ima Nadiža značilnosti Alpske reke, od Logje naprej pa predalpske.
Zaradi sorazmerno visoke temperature, čiste vode in mirnega toka je primerna za kopanje. V Nadiži živi precej endemičnih vrst in podvrst sladkovodnih rib jadranskega porečja, med drugimi potočni glavoč, primorski blistavec, grba, štrkavec in primorska belica. V srednjem in spodnjem toku Nadiža odlaga prodne nanose, ki tvorijo ene izmed najlepših in najbolje ohranjenih prodišč predalpskih rek v Sloveniji. Pretok vode je ostal sorazmerno naraven in omogoča razvoj različnih pionirskih rastlinskih vrst, med drugim le na prodiščih Nadiže in Soče uspeva Berinijev jajčar. Vegetacija ob strugi je zelnata. Od lesnatih rastlin tod raste predvsem vrba. Favno sestavljajo različne živalske skupine, značilne za čiste, hitro tekoče vode. Med njimi je tudi endemični rod Carinurella z vrsto posoška gredljerepka (Carinurella paradoxa – vrsta postranice).
.
Urejena naravna kopališča ob reki Nadiži:
.
Pod mostom v Podbeli
Kopališče se nahaja pod mostom, ki preči reko Nadižo, približno 500m iz vasi Podbela proti Robidiščem. Zraven je urejeno parkirišče.
Pri Napoleonovem most
Kopališče se nahaja pod Napoleonovim mostom približno 1,5km iz vasi Podbela proti Robidiščem. Zraven je urejeno parkirišče.
Pri vasi Robič
Kopališče se nahaja ob glavni cesti, približno 500m iz vasi Robič proti Italiji. Zraven je urejeno parkirišče.
Pri vasi Kred
Kopališče se nahaja slab kilometer, zahodno od vasi Kred.
Pri železnem mostu pod vasjo Logje
Kopališče se nahaja pod železnim mostom, pod vasjo Logje. Do kopališča prispemo tako da se peljemo skozi vas Logje in naprej po vijugasti asfaltni cest proti železnemu mostu, ki prečka reko Nadižo. Do kopališča lahko prispemo tudi iz Podbele, tako da se peljemo v smeri Robidišč in po slabih dveh kilometrih vožnje zavijemo iz te ceste desno proti vasi Logje. Parkirišče se nahaja dobrih 50m naprej od železnega mosta v smeri Podbele.
Izvor imena Nadiža in njena zgodovina
Nadiža po pomenu besede je voda, ki z močnim virom privre na dan. Istega imena in pomena je tudi izvir dolinske Save v Planici. Nadiža je p
ristno slovensko ime in se ne da razlagati iz drugega jezika. Na zemljevidu je imenovana Natisone, pod Oglejem, kot močan izvirek talne vode, pa nosi ime Natissa. To ime je znano še izza časa starih Rimljanov. Nadiža je takrat bila glavna reka vzhodne Furlanije, v njo se je po mnenju geografa in zgodovinarja Czörniga stekala tudi Soča. Nadiže v današnjem teku stari Rimljani niso poznali. Plinij jo našteva med rekami, ki se izlivajo med Timavom in Plave [Piave] v morje, pa ne pozna imena Sontius (Soča). Pavel Diakonus opisuje veliko povodenj iz l. 585 po Kr. Po vsej severni Benečiji. Takrat je mnogo rek menjalo svoje struge. L. 1490 je bila druga velika povodenj in menda je šele takrat Soča med Villessse (V lesi) in St. Petrom [St. Pier d`Isonzo] obrnila na jug, pomaknjeno od pritoka Ter v Nadižo. Stara struga Tera v dolnji Furlaniji sedaj ni zdržema vidna nikjer več. Le zadnji izliv, še danes imenovan Natissa, spominja na močno plovno reko, ki je tekla pod velikim rimskim emporijem Aquileia proti Gradežu v morje. Stara Soča, ki bi se bila iztekala v Nadižo, je za časa Rimljanov tvorila meje Italije. Na njenih bregovih so se vršile velike bitke za premoč med zahodom in vzhodom.
Vendar dr. Gregorutti (Archeografo Triestino) po ostankih rimskih zgradb, cest in mostov verjetneje dokazuje, da je Soča vedno tekla po lastni strugi od Gradišča doli tik ob vznožju Krasa, ter se iztekala v ‘lacus Timavus’ danes močvirje pod Tržičem (Monfalcone) ob Lokavcu. Ter in Nadiža sta takrat tekla naravnost proti jugu v današnjo strugo Natisse. Ime Nadiže bi torej kazalo, da so slovenski pastirji in poljedelci starodavno pleme, ki je še pred Rimljani in pred Oglejem bivalo od Karnijskih Alp pa do morja. (Henrik Tuma, Izza velike vojne)
Breginjski kot 