Domov

Cerkvica sv. Helene na Lupu

Na dnu Nadiške doline, znotraj sotočja Bele in Nadiže se dviga kopast osamelec z izravnanim terenom. To je Lup. Na njem je bila cerkvica svete Helene. Pri cerkvi sv. Helene so bili že nekdaj sejmi, kamor so hodili ljudje, celo od morja gor, po kupčijah. Naravno dobro zavarovana lokacija je bila zanesljivo poseljena že v antičnem času. Zgodovinarji pa tudi ne izključujejo možnosti prazgodovinskih najdb. Kontinuiteto poselitve v kasnejših obdobjih nakazuje cerkev sv. Helene z gotsko arhitekturo in bogato gotsko stensko poslikavo. Cerkev sv. Helene ne Lupu je bila po sedanjih ugotovitvah zgrajena v drugi polovici 15. stoletja. Velja za romarsko cerkev. Na stenah in na oboku prezbiterija so bile dvojne, če ne celo trojne freske, ena vrh druge. Zadnje, najbolj vidne so bile delo slikarja Jerneja iz Loke. V linah zvonika sta bila dva lepa zvonova iz prve in druge polovice 18. Stoletja, delo livarja Franchija iz Vidma.

6. maja 1976 so tla Benečije in Breginjskega kota valovila. Podbela se je spremenila v vas šotorov in prikolic, v katerih so vaščani dobili začasno streho nad glavo. Cerkev sv. Helene je bila hudo razmajana. Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane je snel freske, za nujno potrebno sanacijo pa ni bilo ne časa, ne denarja. 15. Septembra 1976 so tla spet hudo valovila. Podbela se je porušila, tokrat do konca. Tudi cerkev sv. Helene je dokončno klonila v ruševinah. Cerkvene zvonove so domačini odstranili iz ruševin. Leta 1990 so domačini zvonove postavili na zasilni zvonik. V letu 1996 pa se je s pomočjo Ministrstva za kulturo, občine Kobarid, ZVNKD Nova Gorica in drugih pričela sanacija cerkve sv. Helene. 9. Avgusta 1998 je koperski škof msgr. Metod Pirih blagoslovil obnovljeno cerkev sv. Helene na Lupu.

Dostop:

Do cerkve sv. Helene na Lup se povzpnemo tako da, pri tabli za konec vasi Podbela v smeri Robidišč krenemo desno iz asfaltne ceste na makadamsko pot, ki vodi navkreber. Po slabih 50metrih nas obvestilna tabla, ki nam kaže pot proti sv. Heleni usmeri desno izven makadamske poti na pešpot. Po slabih desetih minutah hoje prispemo na izravnan plato Lupa. Tam se nahaja cerkev sv. Helene.

Legenda o tem zakaj so zgradili cerkvico sv. Helene na Lupu

V spodnjem toku reke Nadiže, v vasi Gajžla pri Špetru(ob poti do Stare gore), sta živeli dve mladi deklini po imenu Marjeta in Helena. Nekega dne sta šli na sprehod ob reki Nadiži in naenkrat sta zagledali zmaja, ki ju je začel loviti. Pred njim sta začeli bežati po toku Nadiže navzgor. Prvič sta se ustavili v Kredu misleč, da sta že zbežali zmaju, vendar je zmaj prihrumel za njima. Tako sta se morali spet podati v beg. Dekleti sta bili po dolgem bežanju že utrujeni. Helena je v Podbeli omagala in se je morala ustaviti. Spomnila se je, da ima pri sebi križ. Dvignila ga je pred zmajem in ta je na mestu okamenel. Marjeta pa je tekla še naprej in se ni ozirala. Prišla je celo pod Stol in se skrila pod veliko skalo. Tam so jo našli pastirji, ki so v okolici pasli živino in povedala jim je kaj se ji je zgodilo. Tako so v spomin na to na tistem kraju pod Stolom naredili cerkvico, Heleni pa so postavili cerkvico Na Lupu-tam, kjer je odvrnila zmaja.

Lik sv. Helene

Sveta Helena, ki goduje 18. avgusta je bila mati Konstantina Velikega, tistega rimskega cesarja, ki je prenehal preganjati kristjane in priznal krščanstvo kot enakopravno religijo. Cesarjeva mati je bila hčerka gostilničarja. Bila je zelo lepa in imela dober karakter. Poročila se je z rimskim oficirjem Constantinusom Chlorusom in v letih 272 in 280 se jima je rodil sin Konstantin. Constantius Chlorus se je ločil od nje in se poročil s pastorko cesarja Maximiana. Cesar ga je posvojil in 293 leta postavil za podcesarja. Ker je imela Helena nižje statusno poreklo jo je moral odsloviti. Ko je bil Helenin sin Konstatin 306 leta oklican za cesarja je vzel mater k sebi in ji dal vse časti. Leta 312 se je dala celo od njega krstiti. Nato se je vneto trudila za širitev krščanstva. Razvijala je dobrodelne ustanove. S podporo sina pa je cesarica Helena dala postaviti številne cerkve, med drugimi rojstno cerkev v Bethlehemu. Njej v prid se prišteva tudi bazilika Santa Croce (Sveti križ), ena od sedmih romarskih cerkva v Rimu. Tu je shranjen Kristusov križ, ki so ga na njeno pobudo iskali in tudi našli. Danes se nahajajo tu samo še trije večji koščki svetega križa. Tu so tudi najdeni deli trnove krone in žebelj, ki bi naj izvirali iz Krisusovega križa. Cesarica Helena – borka za krščanstvo je umrla sedem let pred sinom cesarjem Konstantinom Velikim 18. avgusta 330. Sveta Helena je zavetnica barvarjev, rudarjev, zakladnikov, varuhinja pred strelami ognjem ter priprošnjica pri odkrivanju tatvin.

This slideshow requires JavaScript.

%d bloggers like this: