Pogorje Stola
.
–>Vremenske razmere na Stolu<–
–>Spletna kamera<–
Greben Stola je zelo razgleden greben nad Soško in Nadižko dolino, ki se vleče v smeri vzhod-zahod in je po dolžini najdaljši grebenu v Julijskih Alpah. Greben meri 25 km oz. kar 35 km, če štejemo še zahodni del. Najvišji vrh je Stol (1673m). Na severu ga omejujejo Drnohla, Učja in Soča, na jugu pa se spusti v Breginjski kot. Pogorje Stola je najzahodnejši del Slovenije. Pobočja so izredno strma, sam greben pa je ozek. Zaradi nizke nadmorske višine dolin so višinske razlike med dnom doline in vršnih delom relativno velike. Naravne razmere v Breginjskem kotu so neprimerne za poljedelstvo, zato se je tod razvila predvsem živinoreja. Na prelazu Božca, ki je z makadamsko cesto povezan z Breginjskim kotom na eni strani in Učjo na drugi strani se nahaja tudi planina na kateri se poleti pase govedo in drobnica.
Stol je priljubljena destinacija med planinci, gorskimi kolesarji in jadralnimi padalci. Na južnih pobočjih Stola tako najdemo številne košenice. Ljudje so s košnjo ustvarili posebne pogoje za rast travniških rastlin. Natura 2000 obsega območje južnega pobočje Stola, kjer prevladujejo travnata melišča, na nekaterih strmih delih pa tudi kamnita melišča. Travnata melišča preko posameznih dreves postopoma preidejo v obširnejše bukove gozdove. Med obširne bukove sestoje so pomešani manjši sestoji ali posamezna drevesa črnega gabra. Območje Breginjskega Stola je drugo najpomembnejše območje za svetovno ogroženo vrsto kosca in za kotorno. Tukaj imamo še možnost srečati beloglavega jastreba, planinskega orela, sršenarja, pivka, hribskega škrjanca, rjavega srakoperja in slegurja...
Z vrha grebena se nam odpira lep razgled na kaninski masiv, osrednje Julijske Alpe, Krnsko pogorje, Muzce, Matajur, Mijo… V daljavo pa nam ob lepem vremenu lahko seže pogled naprej do Jadranskega morja in italijanskih Dolomitov.
.
Na Stolovem pogorju lahko prenočimo v dveh bivakih in eni koči:
Bivak pod Muscem, 1550m.
Bivak se nahaja zahodno od vrha Musca proti Gabrovcu(10min hoje). Bivak v katerem lahko prenoči do osem oseb (štiri ležišča ter štiri zasilna+blazine in deke) je bil zgrajen leta 2002 na pobudo razvojnega društva Breginjski kot. Od bivaka, se nam odpre lep pogled na Breginjski kot in Jadransko morje.
Bivak Hlek, 1225m.
V vzhodnem delu grebena Med planino Božca in Starijskim vrhom. V notranjosti bivaka sta dva prostora, spodnji v katerem je peč, miza in nekaj klopi ter zgornji na podstrešju, kjer je nekaj ležišč. Od bivaka pa je lep pogled na bližnji Matajur.
.
Koča A.N.A. Montemaggiore(I), 1468m.
Koča je urejena v nekdanji kasarni. Nahaja se na italijanskem delu pogorja Stola, med sedlom Križ in vrhom Lanževice, približno 15min izven poti, ki vodi po grebenu.
.
.
Pogorje Stola nudi enkratne pogoje za:
Pohodništvo
Pogorje Stola ponuja veliko različnih variant vzponov na vrhove, ki se razprostirajo vzdolž več kot 30km dolgega grebena. Vse vrhove krasi lahka dostopnost, prelep razgled in sončna lega. Glede na svoje želje in zmogljivosti si lahko vsakdo najde primerno pohodniško turo. Za več informacij o poteh in opisov vzponov kliknite na slikico.
.
Gorsko kolesarjenje
Pogorje Stola ponuja več različnih gorsko-kolesarskih vzponov, od lahkih vzponov do zahtevnih downhillerskih spustov. Vse ture krasi lep razgled, ki ob lepem vremenu seže do Jadranskega morja in svež gorski zrak. Za več informacij o kolesarstvu po pogorju Stola kliknite na slikico.
.
Padalstvo
Stol oz. Božca je raj za jadralne padalce, postavljen pred kuliso visokih vrhov Julijskih Alp. Njegov več kot 20 km dolg razgledni greben nudi izjemne možnosti za dolge prelete in velika tekmovanja. Za več informacij o padalstvu kliknite na slikico.
.
Turno smučanje
Pobočja vzhodnega grebena Stola niso preveč strma, zato je tura primerna tudi v času trde zime. Običajno se turna smuka opravi z vrha Stola proti planini Božca in nato levo proti Učji. Druga nekoliko atraktivnejša in tudi nevarnejša varianta je spust na breginjsko stran. Turni smučarji ponavadi ta spust izvedejo po grapi, ki vodi malo izpod vrha Stola mimo televizijskega oddajnika(cca. 1000m.n.v.) proti dolini. Predvsem druga varianta je zelo nevarna zaradi možnosti snežnih plazov.
.
.