Breginjski kot

Stol (1673 m)

(Breginjski) Stol je ozka in razpotegnjena gora z vrhom na 1673 metrih in se nahaja v Breginjskem kotu na meji med v Julijskimi Alpami ter Predalpskim svetom. To je najvišja vzpetina v vzhodnem delu Stolovega grebena. Je najdaljši greben v Julijskih Alpah, razteza se skoraj 34 km daleč od Kobarida do Humina (Gemone) v Italiji. V slovenskem delu grebena se začne z vrhom Hum (1015m), Starijski vrh (1146 m) ter se počasi vzpenja do Stola. Pomembna vrhova sta še Gabrovec (Gabruc) (1630 m) in Muzec (Musc) (1612 m), na vrhu Muzca je izjemen razgled daleč okrog. Dober kilometer zahodno od njiju je še vrh Nizki vrh (1488 m) potem pa greben preide v Italijo in se nadaljuje z Breškim Jalovcem / Punta di Montemaggiore (1613 m) in Brinico / Monte Briniza (1636 m), še naprej proti zahodu reka Ter globoko prereže greben, ki se na drugi strani nadaljuje v isti smeri in na Velikem Karmanu / Monte Chiampon (1709 m) nad Huminom doseže svojo najvišjo točko. Masiv Stola je s severa zamejen z dolino Učje in Soško dolino, ob južnih vznožjih pa Breginjski kot. Reka Nadiža, ki izvira pod vznožjem Breškega Jalovca tik ob meji z Italijo, teče sprva proti vzhodu, pri vasici Kred pa zavije ostro proti jugu. Južna pobočja Stola so gola, strma in travnata, tu in tam tudi skalnata. Na severni strani raste nizek gozd skoraj do vršnega grebena. Ves Stolov greben je izredno razgleden, ob lepem vremenu se vidi Furlanijo, Benečijo, Tržaški zaliv, Karnijske Alpe, Dolomite, ter Julijske Alpe.

->> Spletna kamera na vrhu Stola <<-

.

Breginj – Stol

IZHODIŠČE: Breginj (550 m.n.m.)

VRH: Stol (1673 m.n.m.)

ČAS HOJE: 3h 00min.

ZAHTEVNOST: Delno zahtevna označena pot

VIŠINSKA RAZLIKA: 1123 m

OPIS POTI:

S parkirišča v Breginju nadaljujemo po asfaltni cesti na desno v smeri Stola in Muzca. Cesta se najprej vzpne skozi vas, mi pa ji v križiščih sledimo v že znani smeri. Višje cesta izgubi asfaltno prevleko in nas mimo stare obnovljene žage pripelje do označenega križišča, kjer nadaljujemo rahlo desno (levo cerkev Marije Snežne). Cesta, ki se še naprej zmerno vzpenja, pa nas kmalu pripelje do označenega razpotja, kjer se v levo odcepi markirana peš pot na Muzec (Musc). Nadaljujemo v smeri Stola  po makadamski cesti naprej. Po nekaj minutah nadaljnje hoje, nas markacije usmerijo levo na markirano peš pot, ki višje nekajkrat preči že omenjeno gozdno cesto. Omenjeni peš poti (lahko tudi makadamski cesti), ki se prične vse strmeje vzpenjati, nato sledimo vse do cerkvice Svete Marjete (973 m). Od cerkvice nadaljujemo po strmi peš poti, ki nas iz gozda hitro pripelje na razgledna travnata pobočja. Ko stopimo iz gozda, se nam odpre čudovit pogled na Breginjski kot in vrhove, ki obdajajo omenjeni kot. Pot naprej preide na neizrazit stranski greben, po katerem se nato vse strmeje vzpenjamo. Višje nas pot pripelje na neoznačeno razpotje, kjer nadaljujemo naravnost (levo rahlo navzdol prečna pot k Klatnici) in vzpon nadaljujemo po nam že znanem neizrazitem grebenu. Pot s katere se nam odpirajo vse lepši pogledi na Jadransko morje, Breški Jalovec in greben Muzcev, se višje še strmeje vzpne, nato pa zavije nekoliko v desno, kjer preči zelo strma in predvsem v mokrem za zdrs nevarna pobočja. Naprej se pot rahlo položi in nas pripelje na glavni greben najdaljšega grebena v Julijskih Alpah. Ko stopimo na greben nadaljujemo desno (levo Muzec) in vzpon nadaljujemo po zelo razglednem grebenu. Pot, ki se najprej rahlo spusti in nam nudi lepe poglede na kaninski masiv, se nekajkrat za krajši čas strmo vzpne in nas po približno 15 minutah nadaljnje hoje pripelje na vrh Stola.

Breginj – Stol (čez Muzec)

IZHODIŠČE: Breginj (550 m.n.m.)

VRH: Stol (1673 m.n.m.)

ČAS HOJE: 4h 45min.

ZAHTEVNOST: Delno zahtevna označena pot

VIŠINSKA RAZLIKA: 1123 m

OPIS POTI:

S parkirišča nadaljujemo mimo cerkve (le te obidemo po desni strani) in vzpon nadaljujemo po asfaltirani cesti v smeri Stola in Musca. Cesta se najprej vzpne skozi vas, mi pa ji v križiščih sledimo v že znani smeri. Višje cesta izgubi asfaltno prevleko in nas mimo starega mlina pripelje do označenega križišča, kjer nadaljujemo rahlo desno (levo cerkev Marije Snežne). Cesta, ki se še naprej zmerno vzpenja, pa nas kmalu pripelje do označenega razpotja, kjer se v levo odcepi markirana peš pot na Muzec (Musc).
Usmerimo se na omenjeno pot, ki se naprej zmerno vzpenja skozi gozd. Naprej nas pot pripelje do manjšega studenčka (izvir s pitno vodo), nato pa zavije nekoliko v levo in se prične strmeje vzpenjati. Višje se pot položi in nas pripelje do manjšega razpotja, kjer nadaljujemo desno (naravnost Plazi). Pot naprej se ponovno prične strmeje vzpenjati skozi gozd, nato pa nas pripelje na oster in krušljiv greben. Preko omenjenega grebena vodi izpostavljena stezica, preko katere v nekaj minutah preidemo v pas gozda. Ko stopimo iz gozda nas pot pripelje na travnata pobočja, kjer v nekaj minutah nadaljnje hoje prispemo do označenega razpotja.
Nadaljujemo levo (rahlo desno Klatnica – izvir pitne vode) po vse bolj strmi planinski poti. Pot višje preide na razgleden in zelo strm stranski greben, po katerem se nato vzpenjamo kar nekaj časa. Višje pridemo na manjše neoznačeno razpotje, kjer nadaljujemo po levi manj strmi poti (desna izredno strma pot vodi direktno na Muzec). Leva pot se nato prečno vzpne in nas mimo manjšega brezna pripelje na glavni greben Muzcev. Tu nadaljujemo desno (levo bivak pod Muzcem 2 minuti) in po razgledni grebenski poti v 10 minutah nadaljnje hoje prispemo na vrh Muzca.
Z Muzca nadaljujemo po markirani planinski poti, ki se začne strmo spuščati proti vzhodu. Pot, ki je predvsem v mokrem nevarna za zdrs, se kmalu položi, nato pa se nadaljuje po zelo razglednem grebenu. Naprej pot preči pas grmičevja, nato pa se za kratek čas strmo spusti, čez deloma kamnito pobočje. Spust se konča na manjšem sedelcu, pot pa za nekaj časa preide na severno stran grebena, kjer poteka skozi pas grmičevja. Naprej se pot prične strmeje vzpenjati in nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje na neizrazit vrh Ribežnov (1518 m).
Pot naprej se nadaljuje, po deloma z rušjem poraslem grebenu, kateri nam nudi lepe razglede na vse strani. Višje nas pot pripelje na naslednji neizrazit vrh (Puntarčič), s katerega se nam odpre lep pogled na Stol.
Sledi kratek spust in z desne se nam priključi pot od svete Marjete (po omenjeni poti se bomo kasneje vrnili v dolino). Nadaljujemo naravnost v smeri Stola po poti, ki se sprva zložno, nato pa za kratek čas strmo. Tej še naprej razgledni poti sledimo do vrha Stola, le tega pa dosežemo po 15 minutah nadaljnje hoje

Potoki – Stol

IZHODIŠČE: Potoki (341m.n.m.)

VRH: Stol (1673 m.n.m.)

ČAS HOJE: 4h

ZAHTEVNOST: Lahka označena pot

VIŠINSKA RAZLIKA: 1332 m

OPIS POTI:

Parkirišče se nahaja nekaj 100m pred vasjo Potoki, če se pripeljemo iz Kobarida. S parkirišča nadaljujemo proti vasi Potoki, kjer nas nato smerokazi usmerijo desno na ozko cesto. Cesto v ostrem levem ovinku zapustimo in se usmerimo desno na kolovoz, ki pelje v gozd. Pri vzpenjanju po kolovozu pridemo tudi do nekaj razpotij, ki pa so dobro označena. Na desni strani kolovoza bomo nato kmalu opazili smerokaz, ki nas usmeri levo na peš pot po kateri se nato kar nekaj časa vzpenjamo. Pot nas nato vodi mimo izvira s pitno vodo in se nekoliko strmeje vzpne.

Pot počasi zavije rahlo v levo in nas prvič pripelje iz gozda na nekoliko zaraščena travnata pobočja. Tu se nam tudi odpre lep razgled na Matajur in Stol. S travnatih pobočij pridemo nato ponovno v gozd skozi katerega se vzpenjamo vse do bivaka Hlek.

Pri bivaku se priključimo gorski cesti kateri sledimo vse do križišča, kjer se levo odcepi cesta proti Breginju, desno pa proti Učji in Žagi. Mi nadaljujemo naravnost za oznakami »Stol 1 ura«. Cesta se kmalu konča, mi pa nadaljujemo desno ob ograji po dokaj strmem travnatem pobočju. Ko pridemo do grebena se usmerimo levo in sledi samo še nekaj krajših vzponov do vrha Stola.

Kobarid – Stol

IZHODIŠČE: Kobarid (234 m.n.m.)

VRH: Stol (1673 m.n.m.)

ČAS HOJE: 4h 

ZAHTEVNOST: Lahka označena pot

VIŠINSKA RAZLIKA: 1500 m

OPIS POTI:

V križišču v centru Kobarida gremo levo in po nekaj metrih bomo na levi strani opazili smerokaz »Stol 4h«. Pri smerokazu nadaljujemo desno navzgor po ozki cesti mimo hiš. Cesta se kmalu konča mi pa nadaljujemo po peš poti v gozd. Po krajšem vzponu skozi gozd pridemo do križišča, kjer se usmerimo levo proti Stolu, desno pa pelje pot proti Velikem Robu. Ker pot poteka skozi gozd ni veliko razgleda, le občasno lahko skozi vejevje vidimo Kobarid in Krn. Pot nas nato vodi mimo nekaj ruševin do križišča kjer se priključimo kolovozu. Usmerimo se levo na kolovoz po katerem se vzpenjamo mimo nekaj starih hiš. Kolovoz se kmalu konča, mi pa nadaljujemo po peš poti, ki nas pripelje do križišča. Levo pelje pot do razgledne točke na Homu (1015m) do katere je 5 minut hoje.
Nadaljujemo desno po markirani poti, ki nas v približno 10 minutah pripelje na greben na katerem strmina popusti in odpre se nam tudi lep razgled na Kobarid in okoliške vrhove. Pot naprej poteka po grebenu delno čez travnata pobočja, delno skozi redek gozd. Kmalu pridemo do križišča, kjer se nam z leve priključi pot s Starega sela z desne pa pot s Trnovega ob Soči.
Nadaljujemo po travnatih pobočjih mimo ovčarskega stanu in lovske koče Starijski vrh. Malo pred lovsko koče se naša pot priključi ozki gorski cesti kateri sledimo do lepo urejenega bivaka Hlek.
Od bivaka nato še naprej sledimo gorski cesti vse do križišča, kjer se levo odcepi cesta proti Breginju, desno pa proti Učji in Žagi. Mi se usmerimo naravnost za oznakami »Stol 1 ura«. Cesta se kmalu konča, mi pa nadaljujemo desno ob ograji po dokaj strmem travnatem pobočju. Ko pridemo do grebena se usmerimo levo in sledi samo še nekaj krajših vzponov do vrha Stola.

Prečkanje grebena Gran Monte – Stol

Prečenje celotnega grebena je dolga in naporna tura. Časi so napisani pri posameznih odsekih spodaj. Pot je zelo razgledna, večinoma lahka, a na nekaj mestih je vseeno potrebna dokajšnja previdnost, saj je bodisi greben ozek, ali pa gre pot po strmih travah. V celoti gre za srednje zahtevno pohodno turo.

OPIS TURE:

1. Vzpon na Brinico in prečkanje do sedla Križ

Turo začnemo prav v vasi, pri vodnjaku nad cerkvijo, kjer opazimo oznako poti št. 710 (pot št. 711 se začne nekoliko bolj spodaj v vasi). Lepa steza kmalu zapusti vas, prečka grapo in se začne vzpenjati po lepem, z drevjem poraščenem stranskem grebenu. Malo višje se pot enkrat obrne v levo v grapo, gre nekaj časa po gruščih in strmih skalah, nato pa se kmalu spet vrne na greben. V številnih zavojih dobivamo višino in tako pridemo do lovske opazovalnice. Nad nami so že vidna zgornja, travnata pobočja gore. Pot se še naprej drži grebena, ki pa sedaj postane bolj strm. Razgled je vedno širši, zaljšajo ga še zadnja drevesa. Ko se strmina še poveča, pot začne težiti proti levi, počez čez strma travnata pobočja nad izrazito grapo, ki nas ves čas spremlja na levi. Pravzaprav pot za prehod uporabi strmo travnato gredino, ki se vzpenja v levo proti grebenu. Tik preden pot doseže dno grape, se spet obrne naravnost navzgor. Pred seboj že vidimo vrh M. Testa Grande, 1556m. Še nekaj strmih metrov in na grebenu smo. Odpre se lep pogled na drugo stran, na divja pobočja Muzcev, vidimo pa tudi Kanin. S severa na to mesto na grebenu pride pristop iz doline potoka Meja. Z grebena lahko skočimo proti Z na bližnji vrh, nato pa se vrnemo in nadaljujemo proti V. mamo že precej višine, a do vrha Brinice je še daleč. Do najvišje točke bomo rabili vsaj še pol ure, saj greben sestoji vsaj iz šestih vzpetin, ki jih moramo vse več ali manj prečkati. Vzponi sicer niso visoki, a zamudni so vseeno. Nekaj delov poti je tudi precej strmih, tako da je potrebna precejšnja previdnost. Še vedno gre seveda za pohodno planinsko turo, a včasih moramo kljub temu prijeti za skale. Še posebno so lahko zoprne severne strmine pozimi ali spomladi, ko so pokrite s snegom. V zimskih razmerah rabimo seveda zimsko opremo. Sicer pa je pot lepa in razgledna. Zanimivi so tako pogledi v daljave, kot tudi v doline, še posebej na Viškoršo, naše izhodišče. Z vrha Brinice vidimo nadaljevanje poti proti V zelo razločno. Naslednja vzpetina je še vedno dokaj zahtevna za prečkanje, zlasti na sestopu gremo čez nekaj zoprnih strmin, potem pa nas do sedla Križ čakajo samo še blaga travnata pobočja. Za vzpon in prečkanje rabimo 4h.

2. Prečkanje Lanževice / Punte Lausciovizza

S sedla Križ gre pot št. 742 naprej proti vzhodu sprva v območju grebena, kasneje pa obide nekaj travnatih vzpetin. Kmalu sredi krnice na severni strani grebena zagledamo veliko, obnovljeno kočo Montemaggiore. V 15 minutah bi lahko sestopili do nje, če pa s prečenjem nadaljujemo, se držimo še naprej grebena. Pobočja so travnata, greben je vedno bolj širok, v območju Lanževice / Punte Lausciovizza, 1620m, imamo občutek, da smo na manjši gorski planoti. Vzhodno od tega vrha se z leve pridruži še druga označena pot od koče. 30min do sem.

3. Prečkanje Breškega Jalovca / Punte Montemaggiore

Nadaljevanje grebena proti V je podobno. Najprej se le rahlo spustimo, nato pa nas prav tako blag vzpon pripelje na izraziti vrh Breškega Jalovca. Ta je nekoliko pomaknjen proti jugu, greben z njega pa se nadaljuje v SV smeri. Zato je kot nekakšen vogalni kamen, s katerega je izreden pogled vzdolž grebena na obe strani. Prvič v daljavi zagledamo vrh Stola. Bliže, pod grebenom, pa nam v oči padejo tudi razdrapana pobočja okrog grape Belega potoka, ki je eden od dveh izvirov Nadiže. Z vrha Breškega Jalovca se spustimo proti SV in kmalu pridemo na kraj, kjer na greben prideta poti s severa in z juga (iz Brezij). Pred nami je del prečkanja, kjer gre pot skozi gozd na severni strani. Izgubimo tudi nekaj višine, a nikjer ne gremo pod 1400m. Med potjo skozi gozd je vredno stopiti tistih nekaj metrov v desno, na rob, kjer lahko pogledamo v grapo Belega potoka. Nato prečkamo državno mejo, ne da bi morda to sploh opazili. Po lepem travnatem hrbtu, v juliju polnem marjetic, se pšovzpnemo na vrh Gnjilice. V tem delu je pot bolj zanemarjena, saj v preteklosti zaradi meje ni bila dosti v rabi. Z Gnjilice je le še kratek skok na Nizki vrh, pod njim pa pridemo na križišče poti, kjer steza pride na greben tudi iz Breginja. Na to nas v slovenščini opozorijo lične tablice. Čez Breški Jalovec do sem 1h.

4. Prečkanje Velikega Musca (Gabruca)

Vzhodno od sedla pod Nizkim vrhom greben postane bolj ozek. Poti še vedno z lahkoto sledimo, ni pa posebno dobro uhojena. Na nekaj mestih gre po strmih travah na jugu, drugje tudi skozi gozd na severu, seveda naredimo nekaj vzponov in sestopov. Tako prečkamo vrhova Nad Ohojami in Kopa. Čez predvrh Velikega Musca (Gabruca) se pot spet vzpne bolj strmo in čez nekaj skal dosežemo zelo razgledno točko. Spodaj na sedlu že zagledamo streho bivaka. 45min.

5. Od bivaka pod Muscem čez Stol

Kratek vzpon nas popelje na vrh Musca, nato pa se greben začne spuščati, najprej 100m na Ribežne, nato še 100m na del pod Puntarčičem. Zdi se že, da je Stol blizu, a pot naredi še kar nekaj ovinkov. Najprej gre čez planotico, blizu Njivice se z desne, iz Breginja, priključi markirana pot. Sedaj pa smo res že blizu najvišje točke. Še 15 minut in tu je antena. Sestopamo v isti smeri. Greben je širok, podoben planoti, v glavnem sestopamo v bližini roba nad Breginjem. Cesto dosežemo blizu mesta, kjer se spuščajo padalci (tabla z navodili). Od tam gremo po cesti do križišča pri planini Božca. 2h do Stola in 45min dol do sedla.