Pohodništvo
Predalpsko hribovje
Stol (1673 m)
(Breginjski) Stol se nahaja v najdaljšem grebenu v Julijskih Alpah. Greben meri 25 km oz. kar 35 km, če štejemo še zahodni(italijanski) del. Z vrha, na katerem stoji nekaj oddajnikov se nam odpre lep razgled na kaninski masiv, osrednje Julijske Alpe, Krnsko pogorje, Matajur, Jadransko morje, Breginjski kot in že prej omenjeni greben, kjer pogled seže do Breškega Jalovca. Vrh ima žig in vpisno skrinjico.
.
.
Muzec (Musc) (1612 m)
Muzec oz. Musc (na zemljevidih tudi Mali Muzec) je 1612 m visoka gora, ki se nahaja severno od Breginjskega kota. Z vrha, na katerem je vpisna skrinjica in žig, se nam odpre lep razgled na Julijske Alpe in njihovo predgorje. Na zahodni strani, malo pod vrhom se na višini 1550 m.n.m. nahaja tudi bivak.
.
.
Podbela – Mija (1237 m) – Pradolina -Podbela
Mija je z gozdom poraščen in razgleden hrib nad vasjo Podbela, ki ga z ene strani obdaja državna meja, s treh strani pa reka Nadiža. Mija se lahko pohvali, da je že pred 90 leti imela železnico. Takrat je bila za potrebe spravila lesa postavljena žičnica iz Stupice do planine Globočanec, od tu naprej pa je potekala 3,5km dolga železniška proga po pobočjih Mije. Mija ponuja prelep razgled na pogorje Stola, Matajur in dolino reke Nadiže. Povratek priporočamo čez dolino Pradolina, ki se je nekoč uporabljala, kot kontrabantarska pot.
IZHODIŠČE: Podbela (312 m.n.m.)
VRH: Mija(1237 m.n.m.)
ČAS HOJE: 2,5h(vrh), 5h(celotna tura)
ZAHTEVNOST: Nezahtevna pot
VIŠINSKA RAZLIKA: 925 m
.
.
OPIS POTI:
Našo pohodno turo začnemo v vasi Podbela. Pot nas vodi naravnost skozi vas v smeri Robidišč. Ob Nadiži se po asfaltni cesti vzpnemo proti Napoleonovemu mostu. Približno 100m naprej od Napoleonovega mosta(390 m. n. v.) zavijemo levo na makadamsko cesto(Cesta, ki gre naravnost, pelje proti Robidiščem.). Naprej se rahlo vzpenjamo po makadamski cesti, ki se približno po uri in pol hoje razcepi. leva pot vodi do planine spodnja Mija, kjer stoji lovska koča. Če nadaljujemo naravnost prispemo na vrh Mije.
Za povratek priporočamo spust na itlijansko stran in povratek v Podbelo skozi dolino Pradolina. Pri sestopu tik pod vrhom Mije zavijemo levo in se pot spustimo na italijansko stran. Lepo označena pot nas pripelje v dolino Pradolina. Skozi Pradolino se vrnemo nazaj proti Podbeli.
Breginj – sveta Marjeta pod Stolom (973m)
Na pogorju Stola, malo nad Breginjem, tik pod gozdno mejo se nahaja cerkvica posvečena sv. Marjeti.
ČAS HOJE: 1 – 1,5 ure
ZAHTEVNOST: Lahka označena pot
OB POTI: potok Bela z značilnimi pregradami »šperami«, obnovljena Patrinova žaga, cerkvica sv. Marjete
.
.
OPIS POTI:
V Breginju tik pred farno cerkvijo zavijemo proti staremu vaškemu jedru in sledimo tablam za Stol in Muzec. Cesta se najprej vzpne skozi vas, mi pa ji v križiščih sledimo v že znani smeri. Višje cesta izgubi asfaltno prevleko in nas mimo stare obnovljene žage pripelje do označenega križišča, kjer nadaljujemo rahlo desno (levo cerkev Marije Snežne). Cesta, ki se še naprej zmerno vzpenja, pa nas kmalu pripelje do označenega razpotja, kjer se v levo odcepi markirana peš pot na Muzec (Musc). Nadaljujemo v smeri Stola po makadamski cesti naprej. Po nekaj minutah nadaljnje hoje, nas markacije usmerijo levo na markirano peš pot, ki višje nekajkrat preči že omenjeno gozdno cesto. Omenjeni peš poti (lahko tudi makadamski cesti), ki se prične vse strmeje vzpenjati, nato sledimo vse do manjšega parkirnega prostora kjer še zadnjič prečimo makadamsko cesto. Od tukaj naprej ostane samo pešpot. Po slabih desetih minutah hoje prispemo na majhen travnik tik pod cerkvico-Plesišče. Od tam pa potrebujemo še cca. 5 minut da dospemo do same cerkvice sv. Marjete(973 m).
Breginj – Klatnica
V skalni razjedi skrit izvirček čiste pitne vode, ki se nahaja le malo izven poti za Musc.
ČAS HOJE: 1h 30min
ZAHTEVNOST: Lahka označena pot
OB POTI: potok Bela z značilnimi pregradami »šperami«, obnovljena Patrinova žaga in Čadonov studenček
.
.
OPIS POTI:
S parkirišča v Breginju nadaljujemo po asfaltni cesti na desno v smeri Stola in Muzca. Cesta se najprej vzpne skozi vas, mi pa ji v križiščih sledimo v že znani smeri. Višje cesta izgubi asfaltno prevleko in nas mimo stare obnovljene žage(Patrinova žaga) pripelje do označenega križišča, kjer nadaljujemo rahlo desno (levo cerkev Marije Snežne). Cesta, ki se še naprej zmerno vzpenja, pa nas kmalu pripelje do označenega razpotja, kjer se v levo odcepi markirana peš pot na Muzec (Musc). Usmerimo se na omenjeno pot, ki se naprej zmerno vzpenja skozi gozd. Naprej nas pot pripelje do manjšega studenčka (izvir s pitno vodo-Čadonov studenček), nato pa zavije nekoliko v levo in se prične strmeje vzpenjati. Višje se pot položi in nas pripelje do manjšega razpotja, kjer nadaljujemo desno (naravnost Plazi). Pot naprej se ponovno prične strmeje vzpenjati skozi gozd, nato pa nas pripelje na oster in krušljiv greben-Prekopa. Preko omenjenega grebena vodi izpostavljena stezica, preko katere v nekaj minutah preidemo v pas gozda. Ko stopimo iz gozda nas pot pripelje na travnata pobočja, kjer v nekaj minutah nadaljnje hoje prispemo do označenega razpotja. Nadaljujemo desno (levo Musc). Ta pot nas pripelje do prelepega naravnega izvira pod previsno skalnato steno. V Klatnici se lahko napijemo hladne, čiste studenčnice takoj ko privre na dan.
Breginj – Plazi – Brezje
Enostavna planinska pot. Enostavnejša varianta na tradicionalnem pohodu iz Breginja v Brezje, ki se odvija vsak zadnji vikend v septembru.
ČAS HOJE: 3 ure
ZAHTEVNOST: Lahka označena pot
OB POTI: potok Bela z značilnimi pregradami »šperami«, obnovljena Patrinova žaga, izvir pitne vode Čadonov studenček, spomenik padlim v 2. sv. vojni v Plazeh, Beli in Črni potok (kasneje se združita v reko Nadižo)
.
OPIS POTI:
S parkirišča v Breginju nadaljujemo po asfaltni cesti na desno v smeri Stola in Muzca. Cesta se najprej vzpne skozi vas, mi pa ji v križiščih sledimo v že znani smeri. Višje cesta izgubi asfaltno prevleko in nas mimo stare obnovljene žage(Patrinova žaga) pripelje do označenega križišča, kjer nadaljujemo rahlo desno (levo cerkev Marije Snežne). Cesta, ki se še naprej zmerno vzpenja, pa nas kmalu pripelje do označenega razpotja, kjer se v levo odcepi markirana peš pot na Muzec (Musc). Usmerimo se na omenjeno pot, ki se naprej zmerno vzpenja skozi gozd. Naprej nas pot pripelje do manjšega studenčka (izvir s pitno vodo-Čadonov studenček), nato pa zavije nekoliko v levo in se prične strmeje vzpenjati. Višje se pot položi in nas pripelje do manjšega razpotja, kjer nadaljujemo naravnost (levo pot za Musc). V Plazeh, ki so zelo zanimiv predel z veliko potočki, slapovi, izviri in melišči po katerih je predel najbrž dobil ime, se lahko ustavimo ob spomeniku iz 2. svetovne vojne. Tukaj pot nadaljujemo po gozdni cesti, ki je tudi krožna kolesarska pot. Nato krenemo skozi gozd, pridemo do razpotja za Nizki vrh, nadaljujemo naravnost, prestopimo državno mejo ki vodi tod in kmalu prečkamo najprej Črni, nato pa še Beli potok. Čudovito je postati ob Belem potoku (takoj vidimo od kod njegovo ime), kjer si nekoliko višje ogledamo manjši slap in krenemo naprej po gozdni poti, ki nas kmalu pripelje do vasice Brezje na Italijanski strani, kjer si lahko ogledamo po potresu 1976 leta obnovljeno vas. Poskrbeti je potrebno za prevoz nazaj v Breginj oz. se peš vrnemo po isti poti.
Breginj – Muzec – Breški Jalovec
Kondicijsko nekoliko zahtevnejša tura. Najdaljša varianta na tradicionalnem pohodu iz Breginja v Brezje, ki se odvija vsak zadnji vikend v septembru.
ČAS HOJE: 5 ur
ZAHTEVNOST: delno zahtevna označena pot
OB POTI: potok Bela z značilnimi pregradami »šperami«, obnovljena Patrinova žaga, izvir pitne vode Čadonov studenček, bivak , mejni kamen na Gnjilici
.
.
OPIS POTI:
Najprej premagamo vzpon na Muzec, ki je opisan zgoraj (Breginj – Musec (Musc) (1612 m.n.m.)) in nato nadaljujemo pot zahodno po grebenu. Od bivaka v katerem lahko prenočimo, nadaljujemo proti zahodu, po razgledni grebenski poti, ki se postopoma prične vse strmeje vzpenjati sledimo vse do vrha Gabrovca. Z vrha nadaljujemo po grebenu proti zahodu in se sprva nekoliko spustimo. Sledi nekaj kratkih vzponov čez nekaj neizrazitih vrhov. Kasneje se manjšemu travnatemu vrhu umaknemo na desno stran grebena in nato prečimo pobočje pod vrhom skozi gozd. Ko pridemo iz gozda sledi še prečenje kratkega nekoliko strmejšega pobočja, nato pa se strmeje vzpnemo po grebenu. Po še nekaj kratkih vzponih po grebenu nas pot pripelje na neizrazit travnat vrh Nad Ohojami. Strmejšim delom grebena se pot v nadaljevanju umakne na severno z gozdom poraščeno stran ter nato preči pobočja proti zahodu. Takšna pot nas mimo neizrazitega vrha Nizki vrh pripelje do označenega razpotja. Levo navzdol vodi pot skozi Plazi, mi pa nadaljujemo naravnost po grebenu za oznakami “Br. Jalovec 1h”. Pot še naprej poteka po grebenu in občasno skozi gozd na severni strani grebena. Sledi kratek vzpon po grebenu, ki nas pripelje mimo skalnatih prepadov-Gnjilic(najzahodnejša točka Slovenije). Z vrha nadaljujemo proti zahodu in po spustu nas pot pripelje ponovno v gozd. Po prečenju skozi gozd pridemo ponovno na travnat greben, ki se nahaja že na italijanski strani meje. Od tu imamo nato še nekaj korakov do označenega razpotja. Na razpotju nadaljujemo naravnost po grebenu, desno vodi pot proti sedlu Tanamea / Tam na meji, levo navzdol pa vodi pot proti vasi Brezje. Mi torej nadaljujemo naravnost po razglednem travnatem grebenu proti zahodu. Greben v zadnjem delu postane nekoliko ožji in sledi samo še kratek nekoliko strmejši vzpon do vrha Breškega Jalovca. Sestopimo lahko v vas Brezje in se vrnemo v Breginj po zgoraj opisan poti(Breginj-Plazi-Brezje) oz. se vrnemo do Nizkega vrha in se od tam preko Plazi vrnemo v Breginj.
Prečkanje grebena Gran Monte – Stol
Prečenje celotnega grebena je dolga in naporna tura. Časi so napisani pri posameznih odsekih spodaj. Pot je zelo razgledna, večinoma lahka, a na nekaj mestih je vseeno potrebna dokajšnja previdnost, saj je bodisi greben ozek, ali pa gre pot po strmih travah. V celoti gre za srednje zahtevno pohodno turo.
OPIS TURE:
1. Vzpon na Brinico in prečkanje do sedla Križ
Turo začnemo prav v vasi, pri vodnjaku nad cerkvijo, kjer opazimo oznako poti št. 710 (pot št. 711 se začne nekoliko bolj spodaj v vasi). Lepa steza kmalu zapusti vas, prečka grapo in se začne vzpenjati po lepem, z drevjem poraščenem stranskem grebenu. Malo višje se pot enkrat obrne v levo v grapo, gre nekaj časa po gruščih in strmih skalah, nato pa se kmalu spet vrne na greben. V številnih zavojih dobivamo višino in tako pridemo do lovske opazovalnice. Nad nami so že vidna zgornja, travnata pobočja gore. Pot se še naprej drži grebena, ki pa sedaj postane bolj strm. Razgled je vedno širši, zaljšajo ga še zadnja drevesa. Ko se strmina še poveča, pot začne težiti proti levi, počez čez strma travnata pobočja nad izrazito grapo, ki nas ves čas spremlja na levi. Pravzaprav pot za prehod uporabi strmo travnato gredino, ki se vzpenja v levo proti grebenu. Tik preden pot doseže dno grape, se spet obrne naravnost navzgor. Pred seboj že vidimo vrh M. Testa Grande, 1556m. Še nekaj strmih metrov in na grebenu smo. Odpre se lep pogled na drugo stran, na divja pobočja Muzcev, vidimo pa tudi Kanin. S severa na to mesto na grebenu pride pristop iz doline potoka Meja. Z grebena lahko skočimo proti Z na bližnji vrh, nato pa se vrnemo in nadaljujemo proti V. mamo že precej višine, a do vrha Brinice je še daleč. Do najvišje točke bomo rabili vsaj še pol ure, saj greben sestoji vsaj iz šestih vzpetin, ki jih moramo vse več ali manj prečkati. Vzponi sicer niso visoki, a zamudni so vseeno. Nekaj delov poti je tudi precej strmih, tako da je potrebna precejšnja previdnost. Še vedno gre seveda za pohodno planinsko turo, a včasih moramo kljub temu prijeti za skale. Še posebno so lahko zoprne severne strmine pozimi ali spomladi, ko so pokrite s snegom. V zimskih razmerah rabimo seveda zimsko opremo. Sicer pa je pot lepa in razgledna. Zanimivi so tako pogledi v daljave, kot tudi v doline, še posebej na Viškoršo, naše izhodišče. Z vrha Brinice vidimo nadaljevanje poti proti V zelo razločno. Naslednja vzpetina je še vedno dokaj zahtevna za prečkanje, zlasti na sestopu gremo čez nekaj zoprnih strmin, potem pa nas do sedla Križ čakajo samo še blaga travnata pobočja. Za vzpon in prečkanje rabimo 4h.
2. Prečkanje Lanževice / Punte Lausciovizza
S sedla Križ gre pot št. 742 naprej proti vzhodu sprva v območju grebena, kasneje pa obide nekaj travnatih vzpetin. Kmalu sredi krnice na severni strani grebena zagledamo veliko, obnovljeno kočo Montemaggiore. V 15 minutah bi lahko sestopili do nje, če pa s prečenjem nadaljujemo, se držimo še naprej grebena. Pobočja so travnata, greben je vedno bolj širok, v območju Lanževice / Punte Lausciovizza, 1620m, imamo občutek, da smo na manjši gorski planoti. Vzhodno od tega vrha se z leve pridruži še druga označena pot od koče. 30min do sem.
3. Prečkanje Breškega Jalovca / Punte Montemaggiore
Nadaljevanje grebena proti V je podobno. Najprej se le rahlo spustimo, nato pa nas prav tako blag vzpon pripelje na izraziti vrh Breškega Jalovca. Ta je nekoliko pomaknjen proti jugu, greben z njega pa se nadaljuje v SV smeri. Zato je kot nekakšen vogalni kamen, s katerega je izreden pogled vzdolž grebena na obe strani. Prvič v daljavi zagledamo vrh Stola. Bliže, pod grebenom, pa nam v oči padejo tudi razdrapana pobočja okrog grape Belega potoka, ki je eden od dveh izvirov Nadiže. Z vrha Breškega Jalovca se spustimo proti SV in kmalu pridemo na kraj, kjer na greben prideta poti s severa in z juga (iz Brezij). Pred nami je del prečkanja, kjer gre pot skozi gozd na severni strani. Izgubimo tudi nekaj višine, a nikjer ne gremo pod 1400m. Med potjo skozi gozd je vredno stopiti tistih nekaj metrov v desno, na rob, kjer lahko pogledamo v grapo Belega potoka. Nato prečkamo državno mejo, ne da bi morda to sploh opazili. Po lepem travnatem hrbtu, v juliju polnem marjetic, se pšovzpnemo na vrh Gnjilice. V tem delu je pot bolj zanemarjena, saj v preteklosti zaradi meje ni bila dosti v rabi. Z Gnjilice je le še kratek skok na Nizki vrh, pod njim pa pridemo na križišče poti, kjer steza pride na greben tudi iz Breginja. Na to nas v slovenščini opozorijo lične tablice. Čez Breški Jalovec do sem 1h.
4. Prečkanje Velikega Musca (Gabruca)
Vzhodno od sedla pod Nizkim vrhom greben postane bolj ozek. Poti še vedno z lahkoto sledimo, ni pa posebno dobro uhojena. Na nekaj mestih gre po strmih travah na jugu, drugje tudi skozi gozd na severu, seveda naredimo nekaj vzponov in sestopov. Tako prečkamo vrhova Nad Ohojami in Kopa. Čez predvrh Velikega Musca (Gabruca) se pot spet vzpne bolj strmo in čez nekaj skal dosežemo zelo razgledno točko. Spodaj na sedlu že zagledamo streho bivaka. 45min.
5. Od bivaka pod Muscem čez Stol
Kratek vzpon nas popelje na vrh Musca, nato pa se greben začne spuščati, najprej 100m na Ribežne, nato še 100m na del pod Puntarčičem. Zdi se že, da je Stol blizu, a pot naredi še kar nekaj ovinkov. Najprej gre čez planotico, blizu Njivice se z desne, iz Breginja, priključi markirana pot. Sedaj pa smo res že blizu najvišje točke. Še 15 minut in tu je antena. Sestopamo v isti smeri. Greben je širok, podoben planoti, v glavnem sestopamo v bližini roba nad Breginjem. Cesto dosežemo blizu mesta, kjer se spuščajo padalci (tabla z navodili). Od tam gremo po cesti do križišča pri planini Božca. 2h do Stola in 45min dol do sedla.
Breginjski kot 