Home

Staro vaško jedro – Breginj

V obliki gruče strnjeno pozidani stari Breginj je veljal za biser edinstvene beneško slovenske arhitekture. Imel je ovalen tloris s koncentrično speljanimi uličicami, landronami. Prevladovale so s kamenja zidane hiše z lesenimi zunanjimi hodniki (ganki), stopnišči, balkoni (linde) na lesenih ali kamnitih stebrih pod velikimi napušči in “kmečkimi” freskami na pročeljih. Domačije so sestavljale skupine objektov v obliki nizov z zanimivimi podhodi in prehodi. Po potresu leta 1976 je Breginj v celoti zgrajen na novo. Svojo predpotresno dušo je Breginj skrbno spravil v edini ohranjeni stavbni niz, kjer je danes urejen muzej.

Ustno izročilo pravi, da bili prvotni prebivalci Breginja nomadi, ki so pasli ovce. Imeli so preprosta bivališča, ki so jim pravili kazoni. Ta bivališča so bila prekrita z bukovim listjem. Kasneje so hiše zidali in jih pokrili s slamo.
V zgodovinskih knjigah se Breginj prvič omenja leta 1084. V 15. stoletju je že pod oblastjo Benečanov, 1521 pod oblastjo Avstrije, 1805 spet pod Italijo, 1813 znova pod Avstrijo, 1915 pa že tretjič pod Italijo, vse do konca 2. svetovne vojne, ko je prešla pod Jugoslavijo. Pod nobenim gospodarjem ni bilo blagostanja, ostajala je le revščina.

Zgrajen je bil kot strnjeno naselje na bregu potoka Bele.  Leta 1666 je prišlo v kraju do velikega požara, v katerem je pogorelo 24 hiš in cerkev. Do njega je prišlo zaradi konoplje, ki so jo Breginjci gojili in se je vnela. Po tem požaru so Breginjci vse hiše zidali iz kamna in jih pokrivali s korci. Vas je začela dobivati prepoznavno beneško podobo. Dajal je mestni videz, hiše v polkrogu pa so povezovale sosede. Domačije so sestavljale skupine objektov v obliki nizov, povezane tudi s hlevi in seniki, z zanimivimi podhodi in prehodi. Takrat sta prevladovali dve kmetijski dejavnosti: hlevska živinoreja in skromnejše polikulturno poljedelstvo. Živina je bila nastanjena v hlevih, ki so bili neposredno povezani s stanovanjskimi prostori. Doma narejen sir je bil, ob polenti in krompirju, eden od najpomembnejših prehrambenih in tudi prodajnih artiklov.

Breginj so pred potresom razglasili za spomenik prve kategorije. Potres leta 1976 je stari Breginj skoraj popolnoma izbrisal. Ostale so samo tri hiše kot spomin na biser slovenskobeneške arhitekture. Breginjski muzej, edini ohranjeni delček starega vaškega jedra, kompleks dvonadstropnih, z ganki prepletenih kamnitih hiš, pa je danes edina priča o podobi nekdanje vasi.

Potresi leta 1976 v Furlaniji in njihove posledice v Posočju

Potresi, ki so v maju in septembru leta 1976 prizadeli severovzhodno Italijo, predvsem Furlanijo, so imeli grozljive posledice tudi v severozahodni Sloveniji. Na srečo pri nas smrtnih žrtev ni bilo (v Italiji 987), nastala pa je ogromna gmotna škoda tako v Posočju kot tudi drugod v severozahodni Sloveniji. Glavna potresna sunka sta nastala v maju in septembru, prvi 6. maja ob 20. uri 0 minut po svetovnem času z magnitudo 6,5 in drugi 15. septembra ob 9. uri in 21 minut z magnitudo 6,1. Prvi je dosegel največje učinke med IX. in X. stopnjo (ponekod z dodatnimi lokalnimi učinki celo X. stopnjo po EMS), drugi pa IX. stopnjo po EMS (skupni učinki so dosegli X. stopnjo). Globina žarišč je bila med 10 in 15 km. Potres je povzročil večjo gmotno škodo na približno 600 km2, vključno z našimi kraji, čutili pa so ga prebivalci več držav s skupno površino približno 1 milijon km2 (polmer občutljivosti potresa je bil okoli 570 km). Potres so čutili tudi v Švici, Avstriji, južni Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, južni Poljski, jugozahodni Madžarski in severozahodni Hrvaški. Potres so čutili prebivalci celotne Slovenije. Na srečo pri nas ni bilo tako hudo. Ob nastali veliki gmotni škodi na srečo ni bilo smrtnih žrtev. Največje učinke, VIII. stopnje po EMS, je potres dosegel v Breginjskem kotu, v Kobaridu med VII. in VIII. stopnjo, v Tolminu VII. stopnjo, v Bohinjskem kotu med VI. in VII. stopnjo, v Ljubljani, na Goriškem, Idrijskem in Postojnskem VI. stopnjo, v osrednji in južni Sloveniji ter na vzhodu do Maribora V. stopnjo, v severovzhodni Sloveniji pa IV. stopnjo po EMS. Septembrski potres je imel nekoliko nižjo intenziteto. Največjo škodo so potresni sunki povzročili v vaseh Breginj, Ladra, Smast, Trnovo in Srpenica. V teh naseljih je že po majskem potresu ostalo brez strehe nad glavo več kot 80 % prebivalcev. Skupno število zelo poškodovanih objektov ob majskih in septembrskih potresih je bilo okoli 4000 (objekti, ki jih je bilo treba podreti ali so bili porušeni že med potresi), vsega skupaj pa je bilo poškodovanih okoli 12 000 zgradb. Številne objekte, ki jih niso utegnili sanirati po majskih potresih, so septembrski dokončno porušili, še večja bojazen pa je bila bližajoča se zima. Do konca junija je bilo okoli 400 potresnih sunkov, od katerih so jih prebivalci skoraj 200 čutili. Do konca oktobra so se tla zatresla še približno 300-krat. Žarišča septembrskih potresov so bila nekoliko severneje in bližje našim krajem. Če seštejemo učinke obeh serij potresov, lahko ugotovimo, da so skupni učinki v Breginjskem kotu dosegli IX. stopnjo, v drugih delih Posočja in v delih Bohinjskega kota pa VIII. stopnjo po EMS lestvici.

This slideshow requires JavaScript.


Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

%d bloggers like this: